Samo za dnar

SZD na albumu Samo za dnar predstavlja proces zlivanja in prelivanja originala in poustvarjenega dela. Ta proces gre tako daleč, da poslušalec brez vnaprejšnjega opozorila živi v iluziji konzumiranja originala. Ta iluzija je toliko bolj močna, ker je pri nastajanju posnetka sodeloval »original« sam. Aranžmaji so skupno delo avtorjev in soavtorjev v različnih obdobjih nastanka pesmi in novih soavtorjev poustvarjalcev. Aranžmaji se ustvarjalno tako prekrivajo, da poslušalec več ne ve kaj je original (CZD – Center za dehumanizacijo) in kaj poustvarjalec (SZD – Samo za dnar). Iz drugega zornega kota pa spet najbolj prepoznaven in dobi se občutek, da gre za enega in istega avtorja. SZD tudi z naslovom albuma Samo za dnar govori o samosvoji poti (nasprotno od hita NIMAM DNARA skupine CZD), na kateri orje ledino v slovenskem in širšem glasbenem prostoru. Samostojni album je samostojni glasbeni produkt, ki sprevrača resnico o produkciji popularne glasbe, mogoče jo celo razkriva, ji nastavlja ogledalo, ji slači kožo. S svojo zvočno produkcijo odpira vprašanja, (na filozofski ravni in preko vključitve v ustvarjalni proces) o smiselnosti avtorskih pravic, o nastanku avtorstva in pravni zaščiti, o možnem razvoju avtorskih pravic. Vsekakor hodi po robu in piše mali delček neizrečene zgodovine popularne glasbe.
SZD so:
Simon Belcl - kitara, vokal,
Miha Vurcer - bas kitara, vokal
Zvonko Zamuda - bobni