Katrca

Katrca po petdesetih letih kot plošča ne zveni prav nič postarano; zdi se, da je z leti na žlahnosti še pridobila. Zborovsko petje je pri nas bilo vedno zelo priljubljeno in negovano, Slovenski oktet pa je iz povprečja številnih tovrstnih zasedb vedno štrlel kot najbolj profesionalna in umetniško dovršena tovrstna entiteta, zlasti v svojih prvih dveh inkarnacijah, po katerih je bržčas še vedno najbolj znan in spoštovan. Hkrati sodi album Katrca v vrh domače produkcije nosilcev zvoka tudi po domiselnem oblikovanju in konceptu. Že ob prvem pogledu na ploščo ni bilo dvoma, da gre za Helidonovo izdajo.
"Katrca, Katrca, daj m' strdi, dolgo že, dolgo srce me boli ..." je pel Božo Grošelj v eni svojih najbolj znamenitih izvedb.

Povzetek iz zapisa Mateja Krajnca.