Kiss in olje

Plošča Kiss in olje, skupine Rukola s Trat, nadaljuje s svetlimi glasbenimi tradicijami čisto posebnega kulturnega okolja. Skupina je naravno nadaljevanje vsega dobrega, kar je TAM konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja vzklilo in zraslo. In ima, ob navezanosti na glasbene korenine, sveža sporočila; rockovski, ska in punkovski formi navkljub pa tudi samosvoj glasbeni pristop.
Melodično glasbo krasi več ženskih vokalov, kar je posebnost pri nas. Rukola je svojo glasbeno filozofijo poimenovala zeleni punk. Ob tem izrazu je najprej šlo za samoironijo, ker je pač bilo treba začeti znova, z leti pa je izraz dobil drugačno vsebino: z angažirano držo. Bend se namreč pojavlja na koncertih, ki jih organizirajo gibanja za boljši svet, za boljše razmere za življenje ljudi, za prijazno ravnanje z živalmi in okoljem nasploh. Gre za pozitivno naravnanost in seveda torej kritičnost, ironijo, postavljanje ogledala pred sistem in ljudi. S protivojno, protimilitaristično pesmijo (V napad), s pesmimi, ki opozarjajo na nenaravne posledice potrošništva (Hipermarket), odvisnosti (Pridi še ti), odtujenosti (Slovo). Na to, da se človek , ki se prepusti toku, v tem času lahko hitro izgubi (Izgubljena), da je veliko hinavščine in pretvarjanja (Pretvarjaj se), da so sistemi kulise, ki zakrivajo prave probleme (Kulisa), da je življenje stremljenje k svobodi (Ptiči). Poleg je še priredba tradicionalne pesmi Zabučale gore, ki vsebinsko sodi na ploščo, ker je postavljena v kontekst, ki sili k zagrenjenosti in žalosti, namesto k veselju in uživanju. Najlepša pesem je tudi odstop od slovenske tradicije, ki najpogosteje patetično opeva žalost in izgube. Pesem je torej za slovensko okolje bolj subverzivna kot katerakoli druga slovenska protestna pesem. In kaj ob vsem tem počne še ljubezenska pesem (Šepet)? Da moti? Nikakor ne. Z melodičnostjo in pristopom, ki je daleč od omlednosti in slabih stereotipov, pokaže, kako se (lahko) dela nova, zanimiva muzika.