Get every week all new releases

Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin

Artist Various Artists
Title Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin
Release Date 2011-06-27
Genre Classical > Choir
Copyright © ZKP RTVSLO
Country SLOVENIA

Promotion Text

RADOVAN GOBEC: MINLJIV SI, LE TVOJA DELA SO TVOJ SPOMIN

Gobčev rod naj bi izhajal iz okolice Rogatca in naj bi bil povezan z znamenitim puntarjem Matijem Gubcem. Dragotin Gobec, Radovanov oče, rojen v Zagorju ob Savi, se je poročil z Nežiko iz Šmihela pri Pliberku na Koroškem. V zakonu so se jima rodili štirje sinovi; Radovan, v domačem krogu imenovan Radko, je bil najmlajši. Vsi so bili rojeni v Podgradu pri Ilirski Bistrici, kjer je bil oče tajnik posojilnice in hranilnice. Veljal je za narodnjaka ter bil ustanovitelj tamkajšnjega pevskega in tamburaškega društva Gorska vila. Mati, ki je izhajala iz pevske družine in bila tudi sama dobra pevka, je bila v Podgradu upravnica Narodnega doma. Dejavnost obeh staršev in njuni pogledi na svet so Radovana zaznamovali za vse življenje. Po prvi svetovni vojni je družina živela v Celju, kjer se je začela Radovanova glasbena pot. Obiskoval je gimnazijo, v glasbeni šoli se je učil klavir in bil član celjskega tamburaškega zbora. Dečku so namenili učiteljski poklic ter ga leta 1924 vpisali na učiteljišče v Mariboru, kjer se je ob klavirju učil še violino, verjetno tudi orgle, se ukvarjal z zborovskim dirigiranjem in v zadnjem letu učiteljišča Vodil tamkajšnji dijaški zbor. Med njegovimi najvplivnejšimi učitelji sta bila Hinko Druzovič in Emerik Beran, oba priznana glasbena pedagoga, ki sta kmalu opazila Radovanovo glasbeno nadarjenost in ga spodbujala k intenzivnejšemu izobraževanju. Od leta 1926 je bil član zbora mariborske Glasbene matice, vodil je tamburaški orkester in skomponiral svoji prvi spevoigri, Pomladne cvetke (besedilo Isaije Mitrović/R. Gobec) in V bratskem objemu (bes. R. Gobec). Prav glasbeno-gledališka dela so bila poleg zborovskega snovanja tudi kasneje njegovo najljubše polje ustvarjanja. Že leta 1928 je napisal še danes popularno mladinsko spevoigro s pravljično vsebino Kresniček (Marija Jezernik/R. Gobec) za mladinski zbor, solista in klavir, ki je bila leta 1980 predelana v zasedbo za mladinski zbor, solista in orkester. Odlomek z besedilom Ta moja lučka… je dosegel vseslovensko popularnost. Med Gobčevimi izvirnimi skladbami za otroške in mladinske zbore izstopa tudi Čira – čara (Neža Maurer), nastala leta 1964, ki je pogosto izvajana tudi na revijski in tekmovalni ravni. Odlikujeta jo skladateljev smisel za glasbeno pripoved besedila ter učinkovita in vsebinsko sinhronizirana klavirska spremljava. Gobčevo prvo službeno mesto je bilo v Grižah v Savinjski dolini (od 1929 do 1934). Tam je napisal vrsto zborovskih skladb za mladinske in odrasle zasedbe na delavsko tematiko. V ta čas sodijo tudi skladbe Kristus je vstal (bes. Filip Terčelj) za mešani zbor ter za moško zasedbo Tam na vrtu (bes. F. Albreht) in Kaj bi te vprašal (bes. A. Aškerc). Gobec je bil pred vojno tudi priložnostni organist in snovalec nekaterih cerkvenih del, v čemer je prepoznan vpliv njegovega učitelja Hinka Druzoviča. Skladba Kristus je vstal je grajena v izmenjavanju homofonega in polifonega načina, ima značilen motiv v triolah, ki je pogost Gobčev kompozicijski element, pesem pa zaključi z melizmatično oblikovano alelujo. Že v predvojnem opusu lahko zasledimo temeljne značilnosti njegovega glasbenega sloga, za katerega velja, da je vseskozi tonalen in tradicionalen tako v melodičnih kot ritmičnih vzorcih. Drznejših skladb je le nekaj. Izboru besedil je namenil veliko pozornosti, med uglasbenimi verzi pa so dela številnih domačih literatov različnih generacij in vsebin. Skladbi Tam na vrtu in Kaj bi te vprašal, obe iz zgodnjega ustvarjalnega obdobja, sodita med največkrat poustvarjena, skoraj ponarodela Gobčeva dela za moške zbore. V obeh prepoznamo spevno in ljudsko občuteno melodiko, čeprav skladatelj ne uporabi povsem prepoznavnih vzorcev.

Management / Booking

Get in contact