Login

Ermanno Wolf-Ferrari: Stirje Grobjani

Artist Simfonicni orkester RTV Ljubljana
Title Ermanno Wolf-Ferrari: Stirje Grobjani
Release Date Monday, June 27, 2011
Genre Classical > Opera
Composer ERMANNO WOLF-FERRARI
Songwriter GIUSEPPE PIZZOLATO
Copyright © ZKP RTVSLO
Country SLOVENIA

Promotion Text

ERMANNO WOLF-FERRARI: ŠTIRJE GROBJANI

UPRIZORITEV ŠTIRJIH GROBIJANOV NA ODRU LJUBLJANSKE OPERE 18. JUNIJA 1955 Če bi nekoga, ki spremlja delo ljubljanske Opere od sredine preteklega stoletja dalje povprašali po najboljši predstavi, ki jo je videl v teh desetletjih letih na njenem odru, bi ne bilo malo takih, ki bi se odločili za uprizoritev Štirih grobijanov sredi petdesetih let. S to predstavo je tiho slavil petindvajsetletnico svojega dela režiser Ciril Debevc, »tiho« zato, ker je bil v tistih časih politično persona non grata. Verjetno je bila ta zapostavljenost tudi vzrok, da se je za jubilejno predstavo še posebej potrudil in s filigransko in duhovito režijo do kraja navdušil občinstvo pa tudi kolege izvajalce in še enkrat dokazal, da je vrhunski operni režiser. Pri tem mu je šlo na roke kar nekaj okoliščin. Kot dirigent je predstavo vodil avtoritativni in do kraja natančni Danilo Švara, ki je s pevci tako dosledno naštudiral pevsko zapletene, na videz sicer preproste ansambelske prizore, da nobeno »norenje« na odru ni oviralo eksaktnega pevskega izvajanja. Druga odlika predstave pa je bila seveda solistična zasedba – katero operno gledališče daleč naokoli pa se je lahko pohvalilo s štirimi sijajnimi basisti, ki so bili vsi po vrsti tudi rojeni igralci z radoživimi pevskimi kolegicami, ki niso v ničemer zaostajale. Posebej sta v vlogi Luciette in Felice blesteli sopranistki Maruša Patik in Manja Mlejnik. K uspehu je z duhovitostjo in spevnostjo veliko prispeval tudi odlični prevod nemškega izvirnika Smiljana Samca. Predstava je po premieri doživela še 29 ponovitev! Odlomke iz opere Štirje grobijani smo na srečo julija 1957 posneli tudi za naš arhiv in to v našem takrat sila skromnem Studiu 14 z radijskim orkestrom, ki je takrat komaj shodil. Tonski mojster pa je bil novinec Sergej Dolenc, posnetki pa so kljub temu odlično uspeli, izreka solistov na primer, lahko, danes še posebej, velja za vzorno. ŠTIRJE BASISTI, KI JIM NI BILO PARA Pod mentorstvom Danila Švare in Cirila Debevca so basisti Ladko Korošec, Friderik Lupša, Danilo Merlak in Zdravko Kovač, vsak s svoji vlogi, ustvarili kreacije, ki jih tisti, ki smo jih videli v operi Štirje grobijani, ne bomo nikoli pozabili. Vse štiri basovske vloge lahko štejemo med velike in zahtevne, pri čemer je padlo največje breme na Ladka Korošca kot Lunarda. »Obsojen« več ali manj na izvajanje komičnih vlog, je z Lunardom ustvaril povsem izviren in samosvoj lik neprijaznega očeta in moža, pusteža, ki se sicer kdaj pa kdaj tudi sprosti – »samo ne javno – to je glavno«! Friderik Lupša je bil pravi »basso profondo« in takšna je tudi vloga Simona. Tem večje je presenečenje, ko ta grobijan v duetu z Lunardom naravnost zablesti s frazami v falzetu, ki so v očitnem nasprotju z njegovim sicer zelo temnim in globokim glasom. Z Ladkom Korošcem sta bila tudi posrečen par v operah don Kihot in Seviljski brivec. Danilo Merlak in Zdravko Kovač sta bila sicer basbaritonista, a sta imela dovolj izdatne nižine, da sta lahko pela tudi basovske vloge, posebnih nižin pa njuni vlogi v Štirih grobijanih niti ne zahtevajo. Oba sta, vsak po svoje, odlično dopolnjevala enkratni basovski kvartet, s kakršnim se danes ne more pobahati noben operni ansambel.

Management / Booking

Get in contact