Novi Akordi

Izdaja je plod glasbene revije, ki je izhajala v Ljubljani pred stodesetimi leti. Gre za zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo s pomenljivim naslovom Novi akordi. Ustanovila sta ga skladatelj in pravnik Gojmir Krek ter založnik Lavoslav Schwenter, oba z motivom za razvoj in napredek slovenske glasbe. Krek je sprejel konceptualno uredniško delo, Schwentner pa se je odločil za zalaganje revije, ki zanesljivo ni bila profitno zasnovana. Bil je čas avstro-ogrske monarhije. Njena prestolnica se je kopala v bogastvu raznolikega kulturnega, umetniškega in znanstvenega dogajanja - dekadenca, secesija, moderna. A znotraj te velike države so začela tudi druga mesta, z besedami Helmuta Rumplerja, »razvijati iz svoje lastne duhovne moči in tradicije svoj obraz in prihodnost«. Ljubljana, v monarhični perspektivi »idilična vasica na samem robu mestnega ozemlja«, ni bila nikakršna izjema. Tudi tu se je vztrajno klesala podoba samobitne umetnosti in kulture. Slovenska glasbena umetnost je proti koncu 19. stoletja dosegla tisto razvojno stopnjo, ko se je bila otresla nekaterih utilitarističnih osnov. Čitalniško izročilo se je počasi, toda vztrajno nadgrajevalo z zavedanjem nekaterih osnovnih vprašanj slovenskega glasbenega življenja: o nuji poklicne usposobljenosti glasbenikov in potrebi široke strokovne razgledanosti ustvarjalcev, poustvarjalcev, pedagogov, o pomenu izvirne nacionalne glasbe ter strokovne kritike. Problem tako imenovanega zamudništva v dohajanju glasbenih tokov zunaj naših etničnih meja so začutili nekateri posamezniki - predvsem tisti, ki so znali presoditi posledice nezadostno razvitega glasbenega dela v nacionalni kulturi. Tu je za krmilo poprijel Gojmir Krek, močna osebnost, ki je vedela kaj hoče doseči. Njegove lastnosti - osebnostna drža, védenje o glasbi, literarni dar, podprt s temeljito premišljenim načrtom, trdna in jasna uredniška načela - so botrovale Novim akordom. To je sistematično urejevani glasbeni reviji, ki se je po učinku, doslednosti in strokovni poštenosti, do danes najgloblje vtisnila v glasbeno dogajanje na domačih tleh. Gojmir Krek je bil tedaj že izoblikovana glasbena osebnost, sicer pa doktor prava, s službo sodnega uradnika v Ljubljani. Med pravnim študijem v Gradcu je spoznal živahno graško glasbeno življenje in se temeljito razgledal po tuji periodiki in publicistiki. Načrtno je izpopolnjeval svoje glasbeno znanje in širil obzorje; ob študiju se je uvajal v strokovne probleme do presenetljivih višin, ki so znatno vplivala na njegovo samozavest. Dokaj pestra glasbena dejavnost štajerskega središča mu je približala tudi glasbo drugih narodov, osebna radovednost, zagnanost, spoznavanje drugih umetniških zvrsti, pa so bistrile njegove ideje in naziranje o umetnosti. S tem si je Gojmir Krek sistematično gradil samosvoje stališče o smislu in namenu glasbene publicistike, predvsem pa o razsodni strokovni kritiki kot temelju vrednotenja domače glasbene kulture. Krek se je temeljito pripravljal, preden se je odločil za izdajanje svoje revije. Zavedal se je, da sam ne bo zmogel opraviti vsega dela. Zato se je oprl na nekatere somišljenike v boju proti čitalniškim razvadam ter vsem strankarskim nasprotjem, ki so občutno spodkopavala samobitni razvoj glasbe.