Protestantski napevi

Slovenski protestantski voditelji so v kratkem obdobju petinštiridesetih let (1550–1595) natisnili nič manj kot 56 knjig, večinoma verske vsebine, med drugim leta 1584 celotno Sveto pismo v dokončnem prevodu Jurija Dalmatina. Od teh 56 knjig jih kar osem ima glasbene note, kar je natanko ena sedmina vseh tiskov. Še več: že prva slovenska knjiga, Catechismus iz leta 1550, ima šest katekizemskih pesmi in litanije, vse z notami. Teh osem knjig z notami je zelo različnih. Že na prvi pogled jih lahko razdelimo na dve enaki skupini. V prvi skupini so priložnostni tiski ali tiski s drugim, ne prvotno glasbenim namenom, ki imajo tudi pesmi z notami; v drugi skupini pa so prave pesmarice, čeprav naslov knjige tega povsem natančno vedno ne izda. Slovenski protestantski voditelji so za svoje pesmi črpali iz nemških predlog, in sicer tako po literarni kot po glasbeni plati. Razlika je v tem, da so bili na literarni plati precej bolj samostojni kot na glasbeni. Večina pesmi so samostojne pesnitve. To velja tudi za tiste pesmi, ki imajo na začetku latinski ali nemški naslov. »Trubar vzame iz nemških pesmaric tekst, ga prevede in brez napeva priobči v slovenski pesmarici; k napevu pa zloži novo, smiselno sorodno pesem, tako da imamo pri teh napevih dvojno besedilo, prevod in samostojno pesnitev,« meni Josip Čerin. Slovenski reformatorji niso samo utemeljitelji knjižnega jezika in spretni prevajalci, ampak tudi samostojni pesniki. Zato lahko imamo mnogo besedil slovenskih protestantskih pesmi za izvirne pesnitve.