Arhivski posnetki 1970 - 1977

Vsak človek prinese na svet svoj talent in mnogi ga večji del nesebično podarijo drugim. Taki so zagotovo ali predvsem muzikanti. Vsakemu pa vendarle ni dano, da bi prinesel na svet resnično veliko izvirnega. A nekaterim se življenje kljub vsemu na široko nasmehne. Med njimi je zagotovo med prvimi Franc Mihelič iz Sodražice, avtor več sto melodij, izvrstni harmonikar, pevec, vodja ene najbolj prepoznavnih in izvirnih skupin. In še več! Gre za človeka, kateremu priznajo tako glasbeni strokovnjaki kot ljubitelji glasbe, seveda pa tudi vsi poustvarjalci, da je našel svojski, izvirni glasbeni svet, svoj mali, a po svoje tudi veliki prostor, izvirni prostor celo med Avsenikom in Slakom. Pravzaprav ga ni našel, temveč ga je že prinesel na svet. To mu je bilo pač položeno v zibelko. V svojem, nekaj več kot šestdesetletnem življenju oziroma v več kot štiridesetletnem javnem muziciranju, pa je dokazal, da mu tako rekoč v ničemer ni para pod soncem in da se je njegova vztrajnost, včasih že prava trma, vendarle bogato vsestransko obrestovala. In to najmanj v trojnem pogledu. Vsaka njegova melodija je izvirna in niti ena ni drugi, še manj pa sama sebi, podobna, kaj šele, da bi skušala stopicati po ustaljenih znanih notah. Ker so Miheličeve melodije povrhu tudi brezhibno izvedene, tako rekoč vzorno tako po instrumentalni kot pevski plati, verjetno na svetu ni človeka, ki bo podvomil v Miheličevo izvirnost. Druga posebnost prihaja iz njegovega načina igranja in nasploh podajanja glasbe. Vsak poslušalec lahko že od daleč zasliši, da je Miheličeva harmonika drugačna od drugih, da izpod njegovih zlatih prstov zazveni povsem po svoje, da je tako rekoč že po nekaj taktih takoj prepoznavna. Še posebej v instrumentalnih skladbah je Mihelič takšen nenadkriljiv mojster, kot ga je težko najti, saj je znal v vseh melodijah najti pravo ravnotežje med ljudsko melodijo in sodobno virtuoznostjo, oboje pa se vedno zlije v tisto prijetno skladnost, ki nas vedno znova navdaja s prijetnimi občutki. Zato ni nič nenavadnega, da so prav Miheličeve skladbe tiste, ki jih godci vseh starosti in različnega znanja najpogosteje igrajo tudi na najbolj različnih tekmovanjih. Tretja izvirnost vsekakor prihaja iz njegovega glasbenega prostora, ki pa ni samo Sodražica oziroma Ribnica z okolico, temveč nasploh nekoliko polpretekli odsanjani svet ljudskih korenin, šegavih krošnjarjev, veselih ribniških deklet, ponosnih zaljubljencev v domovino, s tem vred pa tudi v vse notranje in zunanje lepote bližnjega sveta. Ponosen sem, da sva po začetnem Miheličevem sodelovanju z odličnim ljudskim avtorjem besedil Ivanom Malavašičem največ sodelovala prav midva in da mnogi menijo, da so to nasploh ene najlepših skladb iz narodno-zabavne zakladnice. Lahko samo potrdim, da imam tudi sam takšen občutek, s pojasnilom, da je prav vsaka skladba, ki je zdaj ponovno pred vami, nastajala dneve in dneve, večkrat tudi tedne in tedne, z globokim občutkom in tehtnim premislekom, iz najglobljega ustvarjalnega čustvenega studenca. Verjetno tudi zato dober odmev ni izostal. Pred vami so skladbe s prvih štirih Miheličevih vinilnih plošč, ki so bile med poslušalci in poznavalci izjemno dobro sprejete. Prepričan sem, da bodo tudi tokrat naletele na lep sprejem, saj kaj dosti boljšega v Sloveniji tako rekoč tudi sicer preprosto ni. mag. Ivan Sivec